Airyev pozdrav

Airy na facebooku pošilja lep pozdrav vsem v Idrijo, ter svojim bratcem in sestricama po Sloveniji.

Airy tudi mi iz Idrije pošiljamo tebi in tvojim lepe pozdrave in ker je danes Svetovni dan zdravja tudi veliko tega.

Neutrudni Alfi

Dobili smo mail, kjer so nam Alfijevi tako napisali.

V soboto 31.3.2012 je bil prekrasen, topel dan. Podali smo se na izlet na Kališče pod Storžičem, 1534 m nadmorske višine. Šli smo iz Bašlja po lovski, nemarkirani poti. Ta nam je najljubša, ker je neobljudena in strma kot hudič. Enim je tako kapljalo od las, enemu pa od jezika. Radi imamo neutesnjenost, svobodo in prijetne fizične napore.

Če sem bil utrujen????? Kje pa! Na vrhu sem se celo uro igral in skakal s petletnim fantkom Aljažem, ki sem ga spoznal pred kočo.

Sem na enkratni razgledni točki, kjer se vidi zelo daleč naokrog. Tako zelo uživam, ko občudujem vso to lepoto.

Popoldan, ko sem se doma najedel, sem se pa zvalil na kavč in zadrnjohal do večera, ko me je na pol spečega gospodarica nesla dol na lulanje, nato pa sem spet spal do nedelje.

Lepo spočit sem v nedeljo z veseljem odšel na gozdno turo do Planice, ki se nahaja pri Čepuljah nad Kranjem. Rad imam gibanje in naravo, prav tako pa dobro hrano. Veliko jem, ker tudi veliko porabim. Težek sem kot “cent” večkrat slišim svojo družino, ko me opravlja. Vsakič, ko me stehtajo nejeverno strmijo v številke in izvedejo par ponovitev za kontrolo, hahahahaha !

Petmesečna Binca

Dobili smo slikce še vedno navihane Bince. Gospa Sonja pravi, da čas z njo zelo hitro beži. Mala kosmatinka pridno raste.

Še v zimskem času prepovedana ljubezen s sosedom Hanom. Ja, verjetno bi bila bolj vesela, če med njima ne bi bilo ograjeno.

Ta gromozanska kost je samo moja. Tako slastna in dobra je. Z njo se bom naglodala, si utrdila čeljusti in tudi očistila zobke.

Po igri se ji zelo prileže ležanje na toplem sončku. Prav mirno ne more ležati in zaspati. Njeno pozornost privabi prav vse. Je zelo bistra in radovedna.

Postaja že prava planinka na štirih tačkah. Je zvesta spremljevalka na prav vseh pohodih v griče in planine. Prav nič jo preveč ne utrudi. Je zelo radoživa in v veselje prav vsem članom družine.

Binca pozira na Ratitovcu

Binca uživa na Slivnici

 Binca osvaja Blegoš

Krstenica, kjer si je Binca poiskala svojo razgledno točko in od tam ima usmerjen pogled na vse okrog.

Binca v mali šoli. V popoldanskem času pred pričetkom šole se odpravi še na Krim, kjer kljub trem uram hoje ne izgubi svoje hiperaktivnosti.

Zvečer doma pa se zelo rada zlekne na kavč in skupaj s starejšo Čilo, ki jo seveda ne more več dohajati skupaj zasmrčita.

Alfi in njegovi se potepajo

 

Naša družina se zelo rada potepa. V soboto smo bili na Jakobu, kjer so me “stlačili” v zanimivo korenino smreke in jaz sem ponosno poziral. Vse skupaj se mi je zdelo zelo zabavno. Nočem se smejati in pokazati zobke, ker je tisti čas, ko tudi meni letijo ven kot po tekočem traku.

Svojemu lastniku zelo rad sledim. Mojo družino imam zelo rad, saj mi gre pri njih vse kot po maslu. Lahko bi rekli, da smo vsi zadeli na loteriji. Jaz, ker so oni moji novi lastniki, oni pa, ker imajo mene. Pohvaliti se moram tudi z malo šolo, kjer sem zelo priden in vedno pohvaljen.

V nedeljo smo se tudi potepali. Šli smo na daljšo turo, ki se je začela v Crngrobu. To je naselje v občini Škofja Loka. V ozadju se vidi znamenita romarska cerkev v Crngrobu. Tu so pred 39 leti snemali film Cvetje v jeseni. Naš vikend je bil zelo lep-pohodniški, poučen in zanimiv.

Petmesečni Ado

Z Goričkega se po hladni zimi oglaša Apolon, ki ga ljubkovalno kličejo Ado. Je zelo priden in tako kot od zmeraj tudi sedaj še vedno največji izmed mladičev. Je že pravi, veliki pes. Njegov pogled pa je še vedno zelo lep in nežen. Smejati se noče, ker bi se videlo, da izgublja prve mlečne zobke.

 

Slikal se je na obisku pri babici med spomladanskimi trobenticami.

Začel je obiskovati malo pasjo šolo.

Mama Cindi v mali pasji šoli.

 

Ado se zelo rad vozi s kolesom.

Mama Cindi se zelo rada vozi s kolesom.

Jack russell terierji so pasji navdušenci prav za vse norčije in akcije. Pripravljeni so na sprehode, gore, potepanja, obiske, spoznavanje novih krajev, ljudi, živali, norenje, plavanje, kolesarjenje, rolkanje in še na mnoge druge pustolovščine. Z njimi nam ni prav nikoli in nikjer dolgčas.

Petmesečna Rina

Tudi Rinina lastnika sta nam poslala nekaj sličic.

Tako z Rafaelom uživata prav vsak dan. Že kot zelo majhna, se je pri vseh tako rada crkljala na kolenih.

Gledam televizijo

Prav nič zanimivega ni. Bom rajši malo zaspala. 

Rini skoraj vsak dan izpade kakšen zobek. Tudi zredila se je, saj tehta celih 6 kg. Je zelo pridna, igriva, lula in kaka samo še zunaj. Svoja lastnika ima zelo rada.

 

Vsak dan gre dvakrat na velik travnik, kjer se dobi z Zalo, Zojo, Ajo in Rijotom. Skupaj se nadivjajo. Zraven dobijo tudi priboljške, ki se jim ne morejo upreti.

Hov-hov. Tako pa pozdravlja mamo Cindi in upa, da se kmalu kaj vidimo.Tudi mi si to želimo.

Petmesečni neutrudljivi Rambo in njegova mama Cindi

Alfijevi so se nam zopet oglasil in nam poslal dve njegovi sličici.

Joj, kako prekrasen je! Videti je tako zelo ponosen in zadovoljen, ko ga na balkonu tako prijetno greje sonček. Resnično se mu očke počasi kar zapirajo.

Letos je že opravil zadnje cepljenje. Dobil je še ampulo proti bolham in klopom, saj se vsak dan giba v naravi. Kondicije ima kot “ta velik” hribolazec. Je že pravi jack russell terier, neutrudljiv kot Rambo.

Tako pa je izgledalo njegovo prvo cepljenje. K meni se je stisnil z velikim zaupanjem in nežnostjo. 

Alfi je tudi v ljubezni do plavanja in vode čisto podoben svoji mami Cindi.
Njegovi povedo, da ima zelo rad vodo, vsako priliko izkoristi za skakanje po njej. Takrat je tak, kot da je na fedrih, kot trobarven zajec. V slovenskem morju se je okopal že februarja, samo trenutek nepazljivosti s strani gospe Milene in njenega moža je bil potreben in že je poskakoval po Simonovem zalivu, ves vesel in navdušen nad količino vode. Brisača v nahrbtniku je pri njih že dolgo obvezna oprema. 

Cindi je obiskovala malo pasjo šolo, ko je bila stara štiri mesece.

Tudi Alfijevi lastniki ponosno javljajo, da je postal mali šolar. Za njim sta že dve učni uri. Seveda ga spremlja gospod Darko, ker je pač on »gazda«. V mali šoli mu je zelo všeč, še najbolj pa mu je všeč Miša, polletna jack russel terierka, ki mu je zmešala glavo in še kaj drugega. 

Pravijo, da je njihov fant že v puberteti. Nič več ne lula kot punčka, malo ga tudi razganja, čeprav je še mlečnozobec! V stanovanju je čist. Res je srček. Malo zrelejši je in ne nagaja več za vsako ceno. Zdaj ga zjutraj lahko spustijo v Aljaževo sobo. Prej mu je kot torpedo skočil na glavo, ga lizal in grizel, zdaj pa neslišno skoči na posteljo, se uleže na rob ležišča, blaženo zavzdihne in zaspi nazaj. Dobro ve, da bo izgnan iz raja, če bo nagajal. Včasih Aljaž dve uri ne pogrunta, da ima pri nogah živ grelec.

Še vedno najraje je kuhano hrano, tu ga razvajava gospa Milena in mama. Vsaka ima svoje recepte, ki pa vedno vsebujejo tri deleže: meso, zelenjavo in ogljikove hidrate (riž, ajdova kaša, prosena kaša, kus kus…). Ima dva kuhana obroka na dan. Brikete ima bolj za malico ali hrano za celodnevne izlete. Mislijo, da bodo briketi bolj aktualni poleti, ko bo vroče, apetiti manjši in možnost pokvarljivosti ostale hrane višja. Taka prehrana mu dobro dene, zelo lepo se razvija fizično in mentalno. Ima tak sončen karakter, da ga imajo vsi neizmerno radi.

Tukaj pa se vidi njegova neustrašnost in prijateljevanje z velikim psom.

Stari smo štirinajst dni

Naši Jakci so danes stari 14 dni. So že pravi mali korenjaki. Njihova ušesca so se povesila in na dotik so tako žametna. Znajo že spuščati posebne glasove, ki so podobni lajanju in renčanju. Tudi zehajo že na široko in kažejo svoje male jezičke. Še sreča, da že znajo dobro odpreti gobčke, saj so danes dobili dodatek v obliki paste za razglistanje. Tako so cmokali z jezičkom kot, da bi dobili najboljšo pasjo poslastico. Drugače pa še zmeraj radi spančkajo, se tiščijo skupaj, pri maminih seskih se gužvajo in lezejo eden čez drugega. Že ko drugi siti obležijo, nekdo še vedno vztraja.

 ARROW ALDO FROM THE CITY OF MERCURY  

ABBADO ALDO FROM THE CITY OF MERCURY

AIRY ALDO FROM THE CITY OF MERCURY

ALLEGRA ALBA FROM  THE CITY OF MERCURY

APOLON ALDO FROM THE CITY OF MERCURY

ALETHEA ALBA FROM THE CITY OF MERCURY

ALEF ALDO FROM THE CITY OF MERCURY

Odpiramo očke

Komaj smo čakali, da bodo naši mladički spregledali in prav danes se je to zgodilo. Alethea, Arrow in Alef so nas razveselili, saj so prvi odprli svoje očke. Tako so prikupni, ko mežikajo. Občutek imaš, da te vidijo, čeprav so njihove očke še motne. 

 To pa ni vse. Že nekaj dni se pridno postavljajo na tačke in korajžno dvigujejo glavice. Seveda jim še vedno ne gre. S tresočimi tačkami se zibajo levo-desno dokler zmorejo, potem se spustijo na trebušček. In ponovni poizkus, ampak sedaj v prostem teku in normalno sledi padec na glavo. Apolon že sedi in sicer s pomočjo svojih bratcev tako, da glavo enostavno nasloni na njih takrat, ko spijo eden na drugem. Apolon, Airy, Alef že poskušajo preplezati nizko pregrado, ki jih loči od mamice. Pridno ovohavajo in noski jih pripeljejo točno do nje. Na majhni polički pod katero se lahko skrijejo, imamo termometer s katerim merimo sobno temperaturo in Apolonu ga je že uspelo prevrniti.

Vsak dan že od rojstva tudi pridno kontroliramo težo. No sedaj je to že malo težje, ker ne moremo biti pri miru. V posodi, kjer se tehtamo, se premikamo levo in desno in hočemo videti čez posodo. Tudi čez njen rob že poskušamo splezati. Tako grami na tehtnici  nihajo gor in dol. Pri tehtanju je zraven tudi Cindi, saj jo zanima ali njeni mladički pridobivajo na teži in koliko. Seveda pridobivajo, saj do sedaj niso izgubili niti grama. Celo najmanjša Allegra, je dohitela svoje štiri bratce in sestrico. Cindi jim je točno določila urnik umivanja, hranjenja in spanja in to opravlja zelo uspešno. 

Pa še nekaj novega se dogaja. Kdaj kakamo se še ne opazi, ker mama vse to še počisti za nami. Ampak lulamo pa že. Kadar se nahranimo in če prehitro ne zaspimo, počepnemo kot veliki kužki in naredimo lep okrogel flekec na posteljici. No ja, takrat nam menjajo posteljnino in smo spet na suhem. Smo še premajhni, da bi sami poskrbeli za to.

 

 

Prvi teden

Pa je teden naokoli in Cindiini mladički nas vsak dan razveseljujejo in nam lepšajo dneve. Nikoli se jih ne naveličamo gledati.

Ali smešno spijo, se nerodno kobacajo eden čez drugega, z maminih seskov siti kar odpadejo in ravno tam in tako zaspijo. Med spanjem trzajo, se pretegujejo, zehajo, kažejo male jezičke, cmokajo. Zadovoljni so, ker so njihovi želodčki polni. Ni čudno, da so v enem tednu več kot podvojili svojo težo. So zelo živahni in močni.

Cindi je dobra, skrbna in ponosna mama. Vsi jo občudujemo. Točno ve, kdaj je potrebno mladičke umiti, jih nahraniti, pustiti malo same, saj tudi ona potrebuje crkljanje in božanje. Rada sliši, da ima prečudovite mladičke. Kakor hitro zasliši, da se kdo v leglu oglasi, prihiti k njim, opazuje in vse prešteje. Ko ugotovi, da le sanjajo, se pomirjena uleže k njim.

ARROW ALDO FROM THE CITY OF MERCURY

ABBADO ALDO FROM THE CITY OF MERCURY

AIRY ALDO FROM THE CITY OF MERCURY 

ALLEGRA ALBA FROM  THE CITY OF MERCURY

APOLON ALDO FROM THE CITY OF MERCURY

ALETHEA ALBA FROM THE CITY OF MERCURY

ALEF ALDO FROM THE CITY OF MERCURY